»V Odpuščanju je Marija Zidar poskusila in uspela tako videti kot prikazati celotno sliko krvnega maščevanja in poskusov sprave med družinama, zakoreninjenima v starodavnih rodovnih zakonih, ki veljajo v odmaknjenem goratem predelu severne Albanije.«
»V filmu je zavzela perspektivo tako notranjega kot zunanjega opazovalca; njen pogled na temo in vpletene protagoniste je izjemno rahločuten in etičen, zato protagonisti delujejo kot kompleksni in razdelani liki, ne da bi pri tem izgubili svojo pristnost ali dajali najmanjši vtis izkoriščanosti.«
»Prek vizualne privlačnosti lepih, a neizprosnih gora se družbena krajina gladko in domiselno povezuje z naravno, zaradi česar je Odpuščanje zaokrožen, pametno narejen, prepričljiv in zanimiv film, ki je pomemben tako na formalni kot na vsebinski ravni.«
